Radon v Sloveniji: Prisotnost, ravni in nevarnosti za zdravje

Radon je naravno prisoten radioaktiven plin, ki predstavlja resno, a pogosto spregledano nevarnost za zdravje. Zaradi geološke sestave tal je radonski plin prisoten v številnih slovenskih regijah, ponekod celo v koncentracijah, ki presegajo priporočene varnostne meje. V tem članku pojasnjujemo, kaj je radon, kje se pojavlja, kako vpliva na zdravje in kako lahko ukrepate za zaščito svojega doma.

Kaj je radon?

Radon (Rn-222) je brezbarven, brez okusa in vonja ter nastaja z razpadanjem urana v zemeljski skorji. Iz tal prehaja v zrak in se lahko kopiči v zaprtih prostorih, kot so kleti, pritlični prostori, šole in delovna okolja. Največja nevarnost radona je prav njegova nevidnost – zaznamo ga lahko le z merilnikom.

Prisotnost radona v Sloveniji

Geološko razgiban teren Slovenije (predvsem kraška območja, apnenčasta in granitna tla) prispeva k povišanim vrednostim radona. Nacionalne raziskave, ki jih izvajajo Inštitut Jožef Stefan, ARSO in druge ustanove, so pokazale visoke vrednosti predvsem v naslednjih regijah:

• Dolenjska

• Gorenjska

• Notranjska s Krasom

• Ljubljansko barje in okolica

Slabo zračenje v starejših zgradbah in razpoke v temeljih so najpogostejši razlogi za povečano koncentracijo radona v hišah.

Kakšna je varna raven radona?

• Koncentracija radona se meri v bekerelih na kubični meter (Bq/m³).

• Priporočena mejna vrednost v Sloveniji: 300 Bq/m³

• Vrednosti nad 100 Bq/m³ že pomenijo povečano tveganje

• Povprečna raven radona v slovenskih domovih: 50–150 Bq/m³

• Do 10 % stavb presega varno mejo

• Ponekod so bile izmerjene vrednosti nad 1.000 Bq/m³

Nevarnosti radona za zdravje

Radon je drugi najpogostejši vzrok za pljučnega raka takoj za kajenjem. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da dolgotrajna izpostavljenost radonu močno poveča tveganje za raka, zlasti pri kadilcih.

Glavna tveganja:

• Dolgotrajna izpostavljenost = večja možnost za nastanek raka.

• Povzroča tudi druge težave s pljuči kot je astma.

• Poveča nevarnost za arterosklerozne bolezni.

• Radon se kopiči v pljučih brez opozorilnih znakov.

• Brez rednega merjenja ne moremo zaznati prisotnosti.

Kako lahko ukrepate?

1. Izmerite radon v vašem domu

Meritve so enostavne in cenovno dostopne. Za to obstajajo kratkotrajni in dolgoročni merilniki radona. Priporočamo vsaj 14 dnevno merjenje, daljše je seveda boljše. Koncentracije plina Radona se lahko spremenijo ob hudih deževjih ali po potresu. Sodobni merilniki dajo zanesljive rezultate že pri krajših merjenjjih, lahko pa seveda meritve ponovite v določenih obobjih nekaj let.

2. Izboljšajte prezračevanje

Zračenje kleti in pritličja je ključnega pomena. Zatesnite razpoke v tleh in stenah, kjer radon vstopa v prostor.

3. Poiščite strokovno pomoč

Če meritve pokažejo presežene vrednosti, se posvetujte s strokovnjaki za radonsko sanacijo, ki bodo predlagali ustrezne rešitve (prezračevalni sistemi, tesnjenje, ipd.).

4. Uporabite radonski senzor

Na voljo so sodobni digitalni senzorji radona, ki omogočajo stalno spremljanje koncentracije. Možen je tudi najem senzorja radon, če želite opraviti krajše meritve pred odločitvijo za nakup.

Zaključek

Radon je tih in neviden sovražnik, ki pa ga lahko pravočasno odkrijemo in obvladamo. Slovenija je zaradi svoje geologije še posebej izpostavljena, zato je redno merjenje radona v hiši nujno za varno bivalno okolje. S pravočasnimi ukrepi lahko učinkovito zaščitite svoje zdravje in zdravje vaših bližnjih.

Vir slike na naslovnici: splet